Izplačilo regresa in obdavčitev z dohodnino in prispevki

Delodajalec želi delavcem izplačati regres v dveh delih, pri čemer bo drugi del izplačan po 1. juliju. Delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba. Težav z likvidnostjo nima. Regres ne bo presegel obdavčenega zneska (100 % zadnje znane plače po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije). Regres ni pogojen z rezultati dela delavcev ali uspešnostjo poslovanja družbe ali odvisen od drugih okoliščin. Sklep o določitvi celotnega zneska regresa za letni dopust za leto 2020 je bil izdan v juniju. Ali lahko delodajalec neobdavčeno izplača regres za letni dopust, četudi bo en del izplačan po zakonskem roku?

Odgovor: Za obdavčitev je pomembna vsebina dohodka. Ker je v tem primeru izplačan dohodek, ki je po vsebini regres za letni dopust, sklep o pravici do dopusta pa je bil izdan do zakonskega roka za izplačilo  (1. julija 2020), je tako prvo kot drugo izplačilo neobdavčeno z akontacijo dohodnine in prispevki za socialno varnost, ker ne presega zakonsko določenega neobdavčenega zneska. Ta razlaga sledi tudi stališču davčnega organa v publikaciji  Regres za letni dopust. Ta pojasnjuje, da gre lahko za izplačilo za regres za letni dopust tudi takrat, ko je izplačan po zakonskem roku. Vendar pa mora biti po mnenju davčnega organa ta pravica določena v okviru zakonskega roka za dejansko izplačilo regresa za letni dopust. Če je ta pravica določena v nasprotju z delovnopravno zakonodajo (po zakonskem roku za izplačilo regresa za letni dopust), se po mnenju davčnega organa ne more obravnavati kot regres za letni dopust. Če pa je določena v skladu z delovnopravno zakonodajo in je zgolj dejansko izplačilo izvedeno z zamudo glede na dogovorjeni rok izplačila, se dohodek za davčne namene obravnava kot regres za letni dopust. Zveza RFR sicer meni, da izdaja sklepa do zakonskega roka ne bi smela biti ključna pri presoji, ali gre za regres ali ne, temveč bi morala biti ključna vsebina dohodka. Vendar pa se lahko delodajalec izogne težavam z dokazovanjem ustrezne vsebine dohodka, če sledi temu stališču davčnega organa. Treba pa je upoštevati, da so izplačila po zakonskem roku brez utemeljenih likvidnostnih razlogov (131. člen ZDR-1) lahko sankcionirana z globo zaradi prekrška po delovnopravnih predpisih. Po tej določbi se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca s kolektivno pogodbo določi kasnejši rok za izplačilo regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Dr. Mateja Drobež Tomšič