revijaIKS.si EKSPERT RFR ZVEZA RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV SLOVENIJE
 
S potrditvijo se boste uvrstili na seznam prejemnikov obvestil Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Vaš elektronski naslov nikakor ne bo uporabljen za noben drugi namen. S seznama se lahko kadarkoli izbrišete.
*Označena polja so obvezna.

AKTUALNO VPRAŠANJE

Dohodki zdravstvenih delavcev, ki izvirajo iz odvisnega razmerja

Javni zdravstveni zavod (delodajalec) je imel za opravljanje storitev javne zdravstvene službe zaposlene zdravstvene delavce. Z nekaterimi zaposlenimi in zunanjimi zdravniki pa je imel sklenjene še pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki so plačilo za zdravstvene storitve prejemali po računih, izdanih prek statusa samostojnega podjetnika ali družbe z omejeno odgovornostjo. Ti so bili registrirani za opravljanje zdravniške dejavnosti in medicinsko svetovanje. Plačila prek teh statusov so vključevala tudi plačila za dežurstva nad zakonsko dovoljenim obsegom ur. Dodatno delo so opravljali v operacijskih prostorih delodajalca in z njegovimi sredstvi. Spremljevalno osebje ter  primerna delovna sredstva, material in delovna oblačila je zagotavljal delodajalec. Za strokovne napake izvajalca (zdravnika) je odgovarjal javni zdravstveni zavod. Iz pogodbe je izhajalo, da naj bi se storitve opravljale zunaj rednega delovnega časa, predvidoma ob sobotah in nedeljah. Storitve so bili dolžni opravljati pod organizacijskim vodstvom predstojnika oddelka. Z nekaterimi zaposlenimi zdravniki pa je javni zdravstveni dom sklenil podjemne pogodbe oziroma pogodbe o naročilu. Ali so bile tako sklenjene pogodbe veljavne in obdavčitev ustrezna?

Odgovor: O tej zadevi je odločalo Vrhovno sodišče RS (VSRS Sodba in sklep X Ips 379/2016). Razsodilo je, da 65. člen ZZdrS ni bil veljavna pravna podlaga za sklenitev pogodbe civilnega prava za opravljanje storitev zdravniške službe med javnimi zdravstvenimi zavodi (oziroma drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe) in gospodarskimi subjekti (torej tudi samostojnimi podjetniki). Na tej pravni podlagi je lahko javni zdravstveni zavod sklepal  pogodbe civilnega prava le z zdravniki kot fizičnimi osebami. Ker so pogodbe civilnega prava sklenjene v nasprotju s kogentnimi (obveznimi) predpisi, se ti aktivno pridobljeni dohodki zdravnikov, ustvarjeni na neveljavni podlagi, ne morejo obdavčiti kot dohodki, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega organiziranega podjetja (denimo kot samostojni podjetnik). Če se v davčnem pravu ugotovi neveljavnost pravnega posla, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov (74/2 ZDavP-2). Dohodki zdravnikov, ki so bili formalno samostojni podjetniki, plačani po izdanih računih, so po ugotovljenih dejanskih okoliščinah dohodki iz zaposlitve (35. člen ZDoh-2). Dohodki vseh zdravnikov, tako zaposlenih pri javnem zdravstvenem zavodu kot tudi zaposlenih pri drugih  zdravstvenih zavodih, ki jih je javni zdravstveni zavod izplačeval na podlagi pogodb o opravljanju zdravstvenih storitev po izdanih računih, bi morali biti obravnavani kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.

Več o odvisnih in neodvisnih razmerjih in kriterijih za razmejitev med njimi bomo spregovorili na posvetovanju Zveze RFR 5/19 Problematika obravnave regresa, dopusta in prikritih delovnih razmerij.

Dr. Mateja Drobež Tomšič

 
 
KOLEDAR
             
             
             
 
VIDEO
ANKETA
Kako bo digitalizacija vplivala na računovodski poklic?