TOLMAČENJE

Preverjanje pravilnosti diagnoze bolezni in obračunavanje DDV

12. december 2022V sodbi C-458/21 (CIG Pannónia Életbiztosító) je šlo za primer madžarske zavarovalnice, ki trži zdravstvena zavarovanja. V okviru zavarovanj se zaveže, da bo zavarovani fizični osebi zagotovila zdravstveno oskrbo v tujini za pet resnih bolezni. Zavarovalnica ima v ta namen sklenjeno pogodbo s špansko družbo Best Doctors España. Od nje je za opravljene storitve prejela račune za storitve, od katerih ni obračunala DDV, ker je menila, da gre za oproščene zdravstvene storitve, vendar je Sodišče EU odločilo, da ni tako.

Šlo je za dve vrsti storitev. Ena od teh je storitev InterConsultation, pri kateri zdravniki družbe Best Doctors na podlagi dokumentacije, ki jim je posredovana, pregledajo zdravstvene podatke zavarovane fizične osebe, da bi preverili, ali je ta lahko upravičena do zavarovalnih storitev – zdravljenja v tujini. Ti zdravniki torej ponovno preučijo diagnozo, ki jo je prvotno postavil zdravnik zavarovanca, pri čemer jo potrdijo ali ovržejo. Na ta način preverijo, ali ima zavarovanec res eno od petih resnih bolezni, ki so zajete z zavarovalno pogodbo. Zdravniki družbe Best Doctors v okviru storitve InterConsultation lahko opravijo tudi dodatne preglede, kot so histološke analize, vendar je glavni namen teh storitev izvedensko mnenje, njihov terapevtski vpliv pa le posreden. Obravnavane storitve nimajo terapevtskega namena, zato niso zajete s pojmom zdravstvena oskrba oseb in prav tako niso oproščene DDV.

Več o oprostitvah DDV na področju zdravstva lahko preberete v prenovljenem priročniku Zveze RFR Davek na dodano vrednost v praksi.

mag. Mojca Zupančič

TOLMAČENJE

DDV od nagrad zaposlenim v obliki nakupnih bonov

5. december 2022Sodišče EU je v sodbi C-607/20 (GE Aircraft Engine Services) dalo razlago 26/1 Direktive 2006/112/ES (15/-/b ZDDV-1). Šlo je za primer britanske družbe, ki je uvedla program nagrajevanja zaposlenih na podlagi nominacij sodelavcev. S tem naj bi povečala njihovo motivacijo za učinkovitejše delo in vplivala na dvig donosnosti podjetja. Drugouvrščeni zaposleni je tako dobil nagrado v obliki brezplačnih bonov, ki jih je lahko unovčil pri določenih trgovcih blaga in storitev.
Na podlagi 26/1 Direktive 2006/112/ES se nekatere transakcije, za katere davčni zavezanec ne prejme nobenega dejanskega plačila, obravnavajo kot opravljanje storitev za plačilo. Vendar pa je Sodišče EU v sodbi zapisalo, da se ta določba za obravnavani primer ne uporablja. To pa zato, ker do izročitve bonov ni prišlo glede na zasebne potrebe zaposlenih, saj ti nimajo na voljo sredstev, da bi si z gotovostjo zagotovili možnost, da jih dobijo. Dobili so jih namreč lahko le na podlagi strogih profesionalnih meril in nominacij svojih sodelavcev. Omenjeno opravljanje storitev pa tej družbi zagotavlja prednost v obliki obeta povečanja njenega prometa zaradi povečane motivacije njenih zaposlenih in posledičnega povečanja njihove učinkovitosti. O poslovni in neposlovni uporabi storitev lahko več preberete v sestavku Obdavčitev z DDV pri brezplačnih storitvah za poslovne in neposlovne namene v reviji IKS 2/22.

mag. Mojca Zupančič

TOLMAČENJE

Ugotavljanje dvojnega rezidentstva

28. november, 2022Po sodbi I U 1706/2021-25 se rezidentstvo fizične osebe, ki je rezidentka dveh držav, ugotavlja upoštevaje ZDoh-2 in konvencijo, sklenjeno med državama, katerih rezident je oseba z dvojnim rezidentstvom. Pri tem se ne upošteva starejša sodna praksa (X Ips 124/2015), saj se je ZDoh-2 kasneje spremenil. Po 7/2 ZDoh-2, ki se uporablja od 1. januarja 2017, se fizična oseba, ki se po ZDoh-2 sicer šteje za slovenskega rezidenta, šteje za nerezidenta, če se po določbah 4. člena konvencije lahko šteje samo za rezidenta druge države. Status rezidenta po ZDoh-2 ne omejuje posameznika, da ne bi ugotavljal svojega rezidentskega statusa tudi po določbah konvencije.

Več o določanju rezidentstva in odpravi mednarodne dvojne obdavčitve lahko preberete v priročniku Zveze RFR Neposredni davki v praksi.

Barbara Prislan, univ. dipl. ekon.