revijaIKS.si EKSPERT RFR ZVEZA RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV SLOVENIJE
 
S potrditvijo se boste uvrstili na seznam prejemnikov obvestil Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Vaš elektronski naslov nikakor ne bo uporabljen za noben drugi namen. S seznama se lahko kadarkoli izbrišete.
*Označena polja so obvezna.

TOLMAČENJA

Praktična tolmačenja uradnih besedil

Svetovalci Zveze RFR redno povzemajo najnovejša in po njihovem mnenju najaktualnejša uradna pojasnila. Da bi vam olajšali delo, skrbijo za tolmačenje uradnih objav, s poudarki na bistvenih spremembah ali novostih.

Vse pravice, predvsem avtorske in licenčne ter pravice industrijske lastnine, so last izključno Zveze RFR in so zaščitene z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Brez predhodnega pisnega dovoljenja Zveze RFR je prepovedano shranjevanje, predelovanje, poseganje v vsebino in širjenje z elektronskimi nepovezanimi (off-line) sistemi.  

TOLMAČENJE

Vrhovno sodišče odločilo o dilemah glede pojma delovne dobe pri dodatku za delovno dobo


Tolmačenje
V stroki je bilo že nekaj časa aktualno vprašanje, ali lahko kolektivna pogodba na ravni dejavnosti samostojno določi, kako se določi delovna doba (denimo skupna delovna doba ali delovna doba pri zadnjem delodajalcu). 129. člen ZDR-1 namreč določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo, vendar pojma delovna doba ne definira. Obenem pa določa, da se velikost dodatka za delovno dobo določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. S prehodno določbo ZDR-1 pa je še določeno, da delavec po uveljavitvi ZDR-1 dodatek za delovno dobo v velikosti najmanj 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe ohrani, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti urejeno drugače. Vrhovno sodišče je s sodbo VIII Ips 168/2018 obravnavalo ravno omenjene dileme. Odločilo je, da določba 129. člena ZDR-1 ne določa niti najmanjše velikosti tega dodatka (odmerni odstotek) niti, kako določiti delovno dobo za izračun tega dodatka (dolžino in način upoštevanja delovne dobe). S prehodno določbo pa je dopuščeno, da se dodatek na delovno dobo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti uredi drugače. Tako lahko velikost odstotka kot tudi delovno dobo (drugače) uredi kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. V konkretnem primeru je kolektivna pogodba za kovinsko industrijo določala, da se za izračun dodatka upošteva delovna doba pri zadnjem delodajalcu, pri čemer je odmerni odstotek 0,6 % od osnovne plače za vsako leto dela pri njem. Sodišče je še pojasnilo, da je taka ureditev sicer manj ugodna za tožnika, ker je izgubil dodatek za delovno dobo pri prejšnjih delodajalcih, vendar pa je za nekatere delavce tudi ugodnejša, saj nagrajuje zvestobo sedanjemu delodajalcu.
 
KOLEDAR
             
             
             
 
VIDEO
ANKETA
Kako bo digitalizacija vplivala na računovodski poklic?