V četrtem četrtletju 2025 so se cene stanovanj na letni ravni v EU zvišale za 5,5 %. Najbolj so se zvišale na Madžarskem (21,2 %), Portugalskem (18,9 %) in Hrvaškem (16,1 %), najmanj pa na Finskem (–3,1 %), v Luksemburgu (0,1 %) in Franciji (1 %). V Sloveniji so se zvišale za 5,1 %.

NOVOSTI - 7. 4. 2026 - Eurostat

Vrednost blagovne menjave s tujino je bila v letošnjem februarju manjša kot v lanskem, upadla je tudi na ravni prvih dveh mesecev. Izvoz je bil za 38,9 % manjši kot pred enim letom, uvoz je upadel za 9,7 %. Pokritost uvoza z izvozom je bila 89,8-odstotna. Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je znašal 0,6 milijarde EUR.

NOVOSTI - 3. 4. 2026 - Surs

Državni proračun je imel v prvem četrtletju letos primanjkljaj –700 milijonov EUR, kar je več kot v enakem obdobju lani. Primanjkljaj je posledica velike rasti odhodkov (13 %), ki občutno presega rast prihodkov (7 %). Za celotno leto je po veljavnem proračunu predviden primanjkljaj  –2,1 milijardi EUR.

NOVOSTI - 2. 4. 2026 - Fiskalni svet

Marca je bila letna rast cen 2,5-odstotna. Isti mesec lani je znašala 2 %, februarja letos pa 2,9 %. Storitve so se v enem letu podražile za 3,7 % in blago za 1,9 %.

NOVOSTI - 31. 3. 2026 - Surs

V letu 2024 so davčni prihodki v EU po padcu v letu 2023 znova zrasli. Delež v BDP je znašal približno 39,4 % (leta 2023 39 %), v Sloveniji pa 38,6 % (leta 2023 36,7 %). Povprečna struktura obdavčitve v EU je bila 52 % za delo, 27 % za potrošnjo in 22 % za kapital. Največje deleže so imele Švedska pri delu (57 %), Hrvaška pri potrošnji (48 %) in Irska pri kapitalu (33 %), najmanjše pa Hrvaška in Bolgarija pri delu (37 %), Belgija pri potrošnji (22 %) in Estonija pri kapitalu (10 %). Slovenija je imela 52 % obdavčitve dela, 32 % potrošnje in 16 % kapitala.

NOVOSTI - 31. 3. 2026 - Evropska komisija