Prodaja blaga zavezancu iz tretje države

V okviru vprašanja za predhodno odločanje v zadevi C-335/19 (E.) je Sodišče EU ponovno pojasnjevalo pogoje, ki jih smejo določiti države članice za zmanjšanje davčne osnove in obračunanega DDV v primerih neplačila.

Med 36 državami OECD se Slovenija po davčni konkurenčnosti uvršča na 23. mesto.

Nekateri samozaposleni so bili v letu 2019 in/ali 2020 bolniško odsotni. V letu 2020 pa so po interventni zakonodaji prejeli temeljni dohodek po ZIUZEOP oziroma ga po ZZUOOP še bodo. Pri tem pa je upravičenje do temeljnega dohodka vezano na zadosten upad čistih prihodkov od prodaje (ki se jim prištejejo še nadomestila za starševsko varstvo) v letu 2020 glede na istovrstne prihodke v letu 2019. Davčni organ je v spletni publikaciji Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP5 na davčnem področju v točki 3.8 pojasnil način izračuna povprečnih mesečnih prihodkov, če je samozaposleni del leta 2019 bolniško odsoten.

V tretjem četrtletju 2020 se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem BDP v evroobmočju povečal za 12,7 %, v celotni EU pa za 12,1 %.

V zadevi C-215/19 (A) je Sodišče EU na preurejeno vprašanje podalo razlago pojmov: »dajanje v najem nepremičnine« in »storitve, povezane z nepremičnino«. Odločilo je, da storitve namestitve v podatkovnem centru, v okviru katerih ponudnik teh storitev svojim strankam daje na voljo omare za naprave (strežnike) in jim zagotavlja dodatno blago in storitve (električno energijo in različne storitve, s katerimi se zagotovi, da se ti strežniki uporabljajo v optimalnih pogojih), niso storitve dajanja nepremičnin v najem, za katere velja oprostitev DDV.

Sindikalna in vladna pogajalska stran sta razpravljali o načinu povračila stroškov za javne uslužbence po prenehanju veljavnosti Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov. Na seji je bilo izmenjanih več pogajalskih predlogov, vendar do soglasja pogajalski strani še nista prišli.