Ko se računovodje pogovarjamo o tem, kaj nas najbolj moti pri vsakdanjem delu, običajno izpostavimo neprestane spremembe strokovnih pravil, slabo razmejene pristojnosti in odgovornosti, sezonsko preobremenjenost in pogosto nerazumna pričakovanja različnih uporabnikov računovodskih informacij. Čeprav morda mislimo, da so tovrstne tegobe lastne le našemu poklicu, ni tako. Tovrstne težave namreč sodijo med najpogostejše vzroke stresa na skoraj vsakem delovnem mestu.
 
Naivno bi bilo pričakovati, da lahko stres povsem odpravimo, saj je pogosto pogojen z zunanjimi dejavniki, ki jih ne moremo nadzorovati. Lahko pa ga pomembno zmanjšamo, če podrobneje spoznamo različne dejavnike stresa in se nato omejimo le na tiste, na katere imamo tudi vpliv.
 
Nenehne spremembe računovodskih in z računovodstvom povezanih pravil so bistvena značilnost našega poklica. Bodimo iskreni do sebe in se vprašajmo, ali nam težave povzročajo le spremembe ali morda slabo utrjeni temelji, ki jim je bila sprememba dodana. Utrjevanje temeljev je zahteven, dolgoročen in sistematičen proces, hkrati pa bo na trdnih temeljih veliko lažje dodajati spremembe.
 
V vsakem dogovoru, tudi poklicnem, s sogovornikom natančno in vnaprej razmejimo, kakšna so obojestranska pričakovanja, naloge in odgovornosti. Za nas bo bolje, če sprejmemo le tiste zaveze, ki jih lahko izpolnimo. Izogibajmo se dogovorom, pri katerih prevzemamo odgovornosti, a nimamo vpliva na sprejemanje odločitev, in odločitvam, za katere nismo dovolj usposobljeni.
 
Veliko lahko naredimo tudi z načrtovanjem delovnega časa. Premislimo, katere naloge nas čakajo na letni, mesečni, tedenski in dnevni ravni. Vsa opravila razporedimo po pomembnosti in času, ki ga zahtevajo. Pri tem naj nas vodi Paretovo pravilo, da kar 80 % rezultata opravimo v 20 % časa, za preostalih 20 % rezultata pa porabimo kar 80 % časa. Čim bolj moramo omejiti tudi moteče prekinitve, ko odgovarjamo na "nujne" zadeve, morda tako, da jih strnemo v prav njim namenjene časovne bloke.
 
Predvsem pa naj nas vodi načelo, da vzroke za nelagodje na delovnem mestu aktivno obvladujemo, in ne le pasivno sprejemamo posledice.